meden toskanski greh

Toskana je kraj, kjer bi z lahkoto živela. Z možem sva imela obdobje, ko sva jo v enem letu trikrat obiskala in vsakič nama je dala več. Poleg čudovite pokrajine in brezčasnosti je eden njenih glavnih atributov tudi kulinarika. Med sladicami nama je najbolj ostal v spominu panpepato, ki sem ga tokrat tudi sama pripravila. Žal se nisem niti približala tistemu, kar sem okusila v Toskani, sem pa vseeno ustvarila sladico, ki podobno poboža dušo. Če ne pretiravamo s količino, pa tudi telesu ne bi smela preveč škoditi ;)

Sestavine:

  • 100 g praženih lešnikov,
  • 100 g praženih mandljev,
  • 100 g praženih orehov,
  • 100 g kandirane pomaranče,
  • 100 g namočenih rozin (lahko v rumu ali kateri drugi alkoholni pijači),
  • 50 g suhih fig,
  • 50 g bele pirine moke,
  • 4 žlice (približno 70 g) grenkega kakava v prahu,
  • 40 g masla,
  • 300 g cvetličnega medu,
  • 1 ČŽ cimeta v prahu,
  • 1/2 ČŽ sveže naribanega muškatnega oreščka,
  • 1/2 ČŽ sveže zdrobljenih klinčkov,
  • 1/2 ČŽ sveže mletega črnega popra.

Priprava:

  • Če v trgovini ne najdemo praženih oreščkov, jih lahko pripravimo sami. Pečico ogrejemo na 180 °C in damo oreščke za 10 minut na peki papir v največjem pekaču. Vmes jih enkrat malce obrnemo, premešamo.
  • Ko se ohladijo, jih na grobo sesekljamo z nožem, pustimo lahko tudi cele.
  • V posodo stresemo oreščke, kandirano pomarančo, rozine in narezane suhe fige.
  • Dodamo moko, kakav in začimbe ter vse skupaj premešamo.
  • Na srednje močnem ognju segrejemo maslo, med in sladkor do vretja. Zmes takoj vlijemo na suhe sestavine in dobro premešamo.
  • Maso damo v pomaščen pekač (okrogel ali kvadraten).
  • Odvisno od velikosti pekača pečemo manj ali več časa na 150 °C približno 10-15 minut. Če je pekač manjši in zato plast mase višja, čas pečenja nekoliko podaljšamo.
  • Preden kolač postrežemo, pustimo, da se dobro ohladi.

Sladica je obstojna kar nekaj dni, celo tednov in če jo hranimo v neprodušni posodi, tudi na sobni temperaturi … se pa bojim, da prav dolgo ne bo na voljo ;)

Advertisements

2 komentarja Dodaj komentar

  1. Vesna pravi:

    To sladico poznam pod imenom panforte in res je njami. Uporabljam jo kot nadomestek energetske ploščice :)

    Všeč mi je

    1. Jasmina P. pravi:

      Živjo, Vesna,

      jaz sem sicer poskušala pripraviti bolj panpepato, vendar je bila moja sladica po teksturi precej oddaljena od tistega, kar sem jedla v Toskani, da si kar nisem upala napisati, da gre za to … :D

      Všeč mi je

Komentiraj:

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s